Preprečevanje korupcije in krepitev integritete sta ključni, če želimo trajnostno in pravično družbo

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je zato danes, 8. septembra 2023, opravila razpravo s predstavniki državnih organov, pristojnimi za strateško upravljanje na tem področju in izpostavila jasno podporo vsem prizadevanjem, ki gredo v smeri preprečevanja takih ravnanj, med drugim tudi prenovljeni Resoluciji o preprečevanju korupcije v RS. Izrazila je tudi pričakovanje, da bo ta čim prej sprejeta.

Krepitev integritete v družbi pomeni spodbujanje teh vrednot in oblikovanje kulture, v kateri se korupcija ne tolerira. Posamezniki in organizacije morajo biti tudi pripravljeni prijaviti primere korupcije, prijavljene primere pa je treba obravnavati strokovno in učinkovito, da se zagotovi odgovornost. V tej zvezi pa je nujno tudi multidisciplinarno sodelovanje in odziv.

Preprečevanje korupcije in krepitev integritete sta ključna za ohranjanje stabilnosti, pravičnosti in trajnostnega razvoja družbe, tudi za preprečevanje bega mladih v tujino. Vsak posameznik lahko na tak način prispeva k boljši prihodnosti, kjer prevladujejo poštenost, odgovornost in etično ravnanje.

Dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije je posebej izpostavil, da je pri spopadanju s korupcijo ter krepitvi integritete in transparentnosti zelo pomembno medsebojno sodelovanje in odgovornost vseh deležnikov ter hkrati zavedanje vseh pristojnih institucij, da je za učinkovito preprečevanje korupcije ključno, da vse dobro opravijo svoje delo. Le s tem zavedanjem lahko v prihodnje pričakujemo, da bodo standardi, ki si jih naša družba nedvomno zasluži in na katere vseskozi v okviru svojih pristojnosti opozarjajo na Komisiji, tudi dejansko zaživeli v praksi ter da bomo kot družba napredovali tudi v očeh mednarodne javnosti.

Da je vsaka razprava o tem, kako povečati učinkovitost ukrepanja zoper korupcijo, dobrodošla, je izpostavila tudi pravosodna ministrica dr. Dominika Švarc Pipan. Vzpostavitev in krepitev integritete je pomemben dejavnik pravne države in zrele demokratične družbe. Na ministrstvu za pravosodje s pripravo ustrezne zakonodaje vzpostavljajo trdne temelje za učinkovit boj proti korupciji, posledično pa za transparentno in odgovorno družbo. Integriteta je vrednota, ki jo moramo tudi s svojim zgledom udejanjati po svojih najboljših močeh,  vsak dan znova, na vseh ravneh svojega delovanja, je dejala. Ministrstvo za pravosodje pripravlja tudi predlog o uzakonitvi prepovedi opravljanja javne funkcije v primeru obsodbe za korupcijsko kaznivo dejanje.

Helga Dobrin, državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve, je zagotovila, da je pregon korupcijskih kaznivih dejanj ena od prioritet tako ministrstva kot policije. Poudarila je pomen zagotavljanja hitrega, učinkovitega postopka, ki ga je treba uspešno in učinkovito procesno izpeljati do zaključka. Ker pa so se načini teh kaznivih dejanj v zadnjih letih bistveno spremenili, ocenjuje, da bi bilo treba posodobiti tudi način preiskovanja, za kar pa bi policija potrebovala ustrezna pooblastila. V tem pogledu bi bilo treba posodobiti tudi celotni kazenski postopek. Kazenska obsodba namreč daje najmočnejše sporočilo, da imamo ničelno toleranco do korupcije. 

Po besedah generalnega državnega tožilca Draga Škete statistični podatki govorijo, da število prijav na področju korupcijskih kaznivih dejanj v zadnjem času upada. Glavni vzrok za to so težave pri odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj in sicer pomanjkanje motiviranosti za prijavo zaradi koristi udeležencev.

V Politiki pregona 2023-2029 je pregon korupcijske kriminalitete določen kot prednostna naloga. Da bi delo potekalo uspešno še naprej, bi bilo potrebno tožilstvo dodatno okrepiti  s strokovnjaki, ki imajo specifična znanja s področij  civilnega in finančnega prava oziroma omogočiti državnim tožilcem specifična izobraževanja, ki bi pripomogla k nadgradnji obstoječih znanj.

Po mnenju tožilstva bi bilo potrebno v prvi vrsti doseči spremembo odnosa in vrednotenja družbe do pojava korupcijskih kaznivih dejanj, pri čemer naj  represivne ukrepe spremljajo aktivnosti osveščanja o razlogih in mehanizmih, kako se boriti proti korupciji. Po njegovi oceni so kazniva dejanja korupcije zakonsko dobro opredeljena, problem pa  nastane pri dokazovanju teh dejanj, zaradi česar bomo morali v prihodnje dodelati tako pristop, kot način pregona teh kaznivih dejanj.

Sodstvo v boju zoper korupciji deluje preventivno, je povedal dr. Miodrag Đorđević, predsednik Vrhovnega sodišča. Predsednik Vrhovnega sodišča sprejme politiko zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj in izpostavljenosti sodišč ter o izvajanju le-te obvešča Sodni svet. Sicer pa je vloga sodstva in sodnikov bistvena za ohranjanje pravne države, zato se za sodnike že od nekdaj zahteva najvišje moralne kvalitete, od sodnikov pa se pričakuje, da ravnajo vestno in pošteno ter da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja.

Sogovorniki so se strinjali, da je nujna prevetritev sistema odkrivanja koruptivnih ravnanj, z namenom odprave procesnih ovir za večjo učinkovitost (tudi npr. z javno objavo premoženjskega stanja za funkcionarje, kot tudi pri odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja). Potrebna je tudi krepitev vseh pristojnih državnih organov in nevladnih organizacij pri odkrivanju in preprečevanju koruptivnih ravnanj in spodbujanje županov za večjo udeležbo na usposabljanjih, povezanih s to vsebino.

Vsi razpravljavci so se ob zaključku pogovorov strinjali, da je v družbi potrebno doseči soglasje in politično zavezo k nujnosti sprejetja prenovljene Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, ki mora odražati aktualne razmere. Prav tako so izpostavili potrebo po medsebojnem sodelovanju in odgovornosti vseh pristojnih organov pri spopadanju s korupcijo ter krepitvi dobrega (odgovornost, transparentno delovanje, krepitev integritete). Še močneje je potrebno krepiti zavedanje, da morajo pristojne institucije (od preprečevanja, odkrivanja, pregona do sojenja) svoje delo opraviti strokovno in učinkovito. Kot so izpostavili, je izjemno pomembno je tudi, da ima Komisija v družbi kot preventivna institucija osrednjo vlogo, in sicer na način, da se njena priporočila upoštevajo in njene ugotovitve ne relativizirajo. Izpostavili so, da imajo neodvisne strokovne institucije pri postavljanju in krepitvi demokratičnih standardov (vpliv na zaupanje ljudi v institucije) izjemno velik pomen.

Predsednica je ob koncu srečanja napovedala, da bo vse pristojne državne organe in njihove predstojnike ponovno povabila na pogovor po sprejetju resolucije v državnem zboru.