Predsednica republike v Državnem zboru na posvetu za boljšo prihodnost živali: »Dostojno ravnanje z živalmi moramo vključiti tudi v kontekst sodobnih okoljskih izzivov«

Predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar se je na povabilo predsednice Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urške Klakočar Zupančič danes dopoldan udeležila posveta »Za boljšo prihodnost živali«. Predsednica republike je imela na posvetu nagovor.

Gre za drugega v seriji posvetov, ki jih Državni zbor organizira na pobudo predsednice Državnega zbora. Udeležujejo se ga predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem varstva in zaščite živali, ter najvišji predstavniki državnih organov, združenj občin v Sloveniji in drugih organov ter izobraževalnih institucij, ki so zadolženi (tudi) za to področje.

V nadaljevanju je besedilo nagovora predsednice Republike Slovenije na posvetu. Velja govorjena beseda!

Spoštovana predsednica Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade, spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki nevladnih organizacij, dame in gospodje.

V zadovoljstvo in čast mi je, da lahko sodelujem na današnjem posvetu za boljšo prihodnost živali.

Vplivi človeka na okolje in podnebje, posebno tisti, s katerimi že od industrijske dobe dalje najbolj škodljivo posegamo v naravno ravnovesje našega planeta, nosijo s seboj tudi veliko odgovornost ljudi, da ravnamo bolj odgovorno, da zmanjšujemo škodljive vplive in zaustavimo upadanje biotske raznovrstnosti.

Živali so bile od nekdaj človekov sopotnik. Kdor je kdaj imel živalskega prijatelja ve, kakšna posebna vez je to. Nikakor pa živali niso naše igračke, na katere bi lahko kar pozabili, ko se jih naveličamo, ali pa jih drugače trpinčili.

Živali niso stvari, tudi naša zakonodaja je živali pripoznala kot čuteča bitja.

Dovolite, da opozorim še na dejstvo, da je naš planet preobremenjen. Ne le z ljudmi, temveč tudi z vsemi antropogenimi dejavniki, preko katerih človek zaradi svojega delovanja onesnažuje okolje.

Slovenija se ponaša z izjemno visoko biotsko raznovrstnostjo v globalnem merilu. To nas uvršča med “vroče točke” biotske raznovrstnosti na Zemlji. Veliko se o bolj trajnostnem načina življenja lahko naučimo že iz tradicionalnega načina sobivanja človeka z naravo, tudi rejnimi živalmi, ki skozi pašo že od nekdaj pomagajo ohranjati našo izjemno biotsko raznovrstnost.

Tisti posameznik, ki ne mara svojega sočloveka, ne bo imel rad živali. In tisti posameznik, ki nima rad živali, me ne bo prepričal, da ima rad sočloveka. Naj vas tudi ta misel vodi skozi današnjo razpravo.

Hvala za vašo pozornost.