E35A8987

Foto: Matjaž Klemenc/UPRS

Odziv predsednice republike na zahtevo za sklic izredne seje DZ

Predsednica republike pri pomilostitvah deluje skladno z zakonom. Postopek pomilostitve in pogoje zanjo določa Zakon o pomilostitvi (ZPom) ter 97. in 98. člen Kazenskega zakonika.

Predsedniška palača, 22. 11. 2023

Sporočila za javnost

Predsednica republike je do današnjega dne odločala o 27 pomilostitvah, od tega je 4 prošnjam ugodila, 23 pa jih je zavrnila. Ob tem se vedno opira na mnenje Komisije za pomilostitve, ki jo sestavljajo vrhunski strokovnjaki Nataša Posel, dr. Mile Dolenc in dr. Dragan Petrovec. Pomilostitev je akt milosti, ki ga poznajo vse demokratične države, osnova kazenskega prava ter penološke stroke pa je resocializacija obsojencev po prestani zaporni kazni. Predstavlja del priprave zapornika na normalno življenje v družbi. Če zapornik na podlagi strokovnih mnenj izkazuje pripravljenost, da postane zgleden državljan že pred iztekom kazni in vseh stranskih sankcij, je pomilostitev smiseln ukrep.

Tudi pri zadnji pomilostitvi avstrijske državljanke gospe Ozgur Dogan se je predsednica za ta korak odločila po soglasnem pozitivnem mnenju vseh treh članov Komisije za pomilostitve, in sicer zaradi posebnih osebnih okoliščin obsojenke, ki je glavno kazen že prestala, sama pomilostitev pa se nanaša le na stransko kazen.

Ob tem predsednica republike poudarja, da je zloraba migracijske problematike in težkih osebnih zgodb v populistične namene z namenom poceni pridobivanja političnih točk zavržno dejanje. Izrečene pomilostitve nikakor ne ogrožajo varnosti prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije. Varnost v državi zagotavljajo pristojne institucije in ne posamezne poslanske skupine v Državnem zboru. Vsaka pomilostitev je, ne glede na zagrešeno kaznivo dejanje, neizogibno povezana z obsojenimi posamezniki s kriminalno preteklostjo. Če te ne bi imeli, potem pomilostitve tudi ne bi potrebovali. Pomilostitev se torej uporablja v izjemnih okoliščinah in restriktivno, če so v konkretnem primeru na strani storilca podane okoliščine, ki jih sodišče v okviru sojenja na podlagi zakona ni moglo upoštevati, so pa v korist obsojenca, ali okoliščine, ki nastanejo po tem, ko je kazen že izrečena in je sodba pravnomočna, v nekaterih primerih glavna kazen tudi že prestana, in če obstajajo okoliščine, ki narekujejo milejši odnos do storilca. Pomilostitev je predsedničina diskrecijska pravica, zato ni vezana na mnenja oziroma predloge, ki jih v pomilostitvenem postopku podajo pristojni organi, ji pa pomagajo pri sprejetju odločitve.

Migracije so bile in bodo tudi v prihodnje stalnica, zato je pomembno, da se z njimi soočamo na odgovoren in človeški način. To vključuje spoštovanje mednarodnih konvencij in sporazumov ter sodelovanje z drugimi državami pri iskanju trajnih rešitev. Kot družba se moramo osredotočiti na iskanje konstruktivnih rešitev, ki temeljijo na dialogu, sodelovanju in spoštovanju človekovih pravic. Populistično izkoriščanje migracijske problematike nas le razdvaja, škodljivo je za družbeno tkivo naše države in ne prispeva k trajnim rešitvam. Predsednica Pirc Musar bo nadaljevala z zavzemanjem za odprto, strpno in solidarno družbo, kjer se spoštujejo pravice vsakega posameznika, tudi pravica do osebnega dostojanstva in varnosti, ne glede na njegovo poreklo.