Tudi po zaslugi povezovalno naravnanih manjšin, danes doživljamo nadvse pozitivno ozračje v obmejnem prostoru. Foto: Boštjan Podlogar / STA
Ob otvoritvi prenovljenega Narodnega doma pri Sv. Ivanu pri Trstu: »Naj bo to prostor srečevanja in odprtega komuniciranja obeh narodov in kultur«
Predsednica republike Slovenije Nataša Pirc Musar je danes obiskala Trst, kjer se je udeležila slovesne otvoritve prenovljenega Narodnega doma pri Sv. Ivanu, ki je vse od leta 1903 predstavljal pomembno središče Slovencev v tem delu Trsta. Leta 1921 je bil požgan, leta 1934 pa ga je zasegla fašistična stranka. Po dolgih letih bo ponovno služil svojemu namenu, saj bo po novem v njem večnamensko središče Slovencev v Italiji, šolski kampus, ki bo okrepil njihovo prisotnost, ne le v tržaški četrti Sveti Ivan, temveč v širšem tržaškem urbanem okolju. Na 1300 m2 površine bo obiskovalcem na voljo knjižnica in čitalnica, študijska soba, učilnica, konferenčna dvorana, razstavni prostor, raziskovalni center in sedeži različnih društev. Predsednica republike je v govoru izpostavila, da je to velika in pomembna pridobitev za slovensko narodno skupnost, na katero so rojaki dolgo čakali. Uradni postopki vračanja, nato pa še sama prenova, so res trajali kar dolgo, a bistven je končni rezultat. Prekrasna nova stavba bo s pestrostjo dejavnosti gotovo oplemenitila območje Svetega Ivana.
Trst, Republika Italija, 11. 10. 2023
Sporočila za javnost , Govori , Mednarodne aktivnosti
Otvoritveni slovesnosti je sledil pogovor z Massimilianom Fedrigom, predsednikom dežele Furlanije Julijske Krajine in županom Trsta Robertom Dipiazzo. Predsednica je izrazila zadovoljstvo z razvojem sodelovanja z Italijo in z deželo Furlanijo Julijsko krajino, hkrati pa tudi pričakovanje, da bo tako tudi v bodoče. Sogovornikoma se je zahvalila tudi za osebni prispevek k razvoju dobrososedskih odnosov med Italijo in Slovenijo in pri podpori projektom, ki spodbujajo sožitje med prebivalstvom na obmejnih območjih. Svečana otvoritev prenovljenega poslopja Narodnega doma pri Svetem Ivanu je še en dokaz skupne usmerjenosti v prihodnost in dokaz, da politika, ki ne razdvaja, pač pa povezuje, vidi in seže dlje. Dežela Furlanija Julijska krajina je v celoti financirala obnovo Narodnega doma, prostore pa bo v trajno uporabo izročila slovenskim organizacijam v Trstu, kot to predvideva zaščitni zakon.
Predsednica je v pogovoru z italijanskimi predstavniki izpostavila tudi potrebo po sistemski rešitvi za (zajamčeno) zastopstvo slovenske manjšine v Deželnem zboru Furlanija Julijske krajine. Izrazila pa je tudi zaskrbljenost glede napovedanega krčenja slovenskih ravnateljstev ter pričakovanje, da bo v zvezi s tem spoštovan zakonski okvir. Pozvala je, naj za šolsko omrežje priznane narodne manjšine ne prevlada zgolj logika "racionalizacije" številk.
V povezavi s projektom Evropska prestolnica kulture 2025 dveh Goric pa je izrazila zadovoljstvo, da je vanj aktivno vstopila tudi dežela Furlanija Julijska krajina. Kot je izpostavila, projekt postavlja nove standarde v čezmejnem povezovanju in je lahko zgled tudi za druga obmejna območja. Pomemben je tudi za obe manjšinski skupnosti, katerima omogoča vključevanje s svojimi projekti in medsebojno tesnejše sodelovanje. Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, predsednik Avtonomne regije Furlanija Julijska krajina in župan Občine Trst so pogovore zaključili s simbolično posaditvijo lipe prijateljstva pred Narodnim domom.
Na delovnem kosilu s predstavniki narodnih manjšin je predsednica izrekla iskreno zahvalo predstavnikom skupnosti za njihov takojšnji odziv, pomoč in solidarnost ob poplavnem valu. Zagotovila jim je, da bo Slovenija italijansko stran še naprej dosledno pozivala k polni uveljavitvi Zaščitnega zakona 38/2001 in drugih določil, ki sodijo v ustavno-pravni in mednarodni okvir zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Današnji obisk v Trstu je posebej pozitivno obarvalo tudi srečanje predsednice z z dijaki in profesorji slovenskih srednjih šol. Bili so prva postaja današnjega predsedničinega obiska, saj prav na mladih stoji prihodnost aktivne in zavedne slovenske skupnosti, skrb za materni jezik in kulturo na tržaškem in širše v regiji. Prav tako pa tudi aktualni izzivi sodobne družbe, kot so podnebne spremembe, skrb za čisto okolje ipd. Predsednica je mlade sogovornice in sogovornike ob tej priložnosti tudi povabila na obisk v predsedniško palačo ob državnem prazniku, ko se vrata palače odprejo javnosti.
Ob zaključku obiska si je v Trstu ogledala tudi pražarno Primo Aroma in proces praženja kave. Ogledu je sledil pogovor predsednice s slovenskimi zamejskimi gospodarstveniki in podjetniki. Izpostavila je zadovoljstvo ob dejstvu, da je bila decembra 2022 ustanovljena zamejska gospodarska koordinacija. S tem je bila vzpostavljena tesnejša povezava slovenskih ministrstev z zamejskimi manjšinskimi gospodarskimi organizacijami. Dobra priložnost za pregled dosedanjega in prihodnjega sodelovanja bo letna konferenca zamejske gospodarske koordinacije, predvidena 7. 11. 2023 v Planici. V prihodnost usmerjeni projekti, kot je projekt Vodikova dolina severnega Jadrana, ki je dobil podporo iz evropskih sredstev in povezuje akterje iz Slovenije, Hrvaške in avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, pa daje upanje, da bomo dober zgled dobrega sodelovanja tudi za širšo soseščino. V ta projekt je aktivno vključen Holding slovenskih elektrarn in predstavlja pomemben korak pri prehodu na obnovljive vire energije.
Tudi po zaslugi povezovalno naravnanih manjšin, tako slovenske v Italiji kot italijanske v Sloveniji, danes doživljamo nadvse pozitivno ozračje v obmejnem prostoru.
Pogovor predsednice z dijaki slovenskih srednjih šol v Trstu.
Otvoritev prenovljenega Narodnega doma v Svetem Ivanu pri Trstu.
Govor predsednice republike v prenovljenem Narodnem domu v Svetem Ivanu pri Trstu.
Sajenje lipe prijateljstva pred prenovljenim Narodnim domom v Svetem Ivanu pri Trstu.
Dvostransko srečanje s predstavniki regije Furlanija Julijska Krajina in občine Trst.
Srečanje s predstavniki slovenske narodne manjšine v Italiji.
