Foto: Nebojša Tejić/STA
Naša dolžnost je ohranjati spomin in mladim predati sporočila miroljubnosti, da bodo lahko ustvarjali boljši svet
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je bila slavnostna govornica na 62. tradicionalni vseslovenski proslavi ob srečanju nekdanjih internirank, političnih zapornic, izgnank, ukradenih otrok in njihovih svojcev, ki je tokrat potekala ob misli »To ni le naša pesem ... to je krik vseh nas«.
Portorož, 24. 9. 2023
Sporočila za javnost , Govori
Predsednica republike je uvodoma poudarila, da tradicionalna slovesnost temelji na spominu in vrednotah narodnoosvobodilnega boja, boja proti okupatorju, boja proti fašizmu in nacizmu ter boja proti vsem vrstam nasilja nad nedolžnimi in svobodomiselnimi ljudmi. V slavnostnem govoru je skozi odlomke poezije predstavila življenjsko zgodbo družinske sorodnice Erne Muser (1912–1991), ki je bila zaprta v taborišču Ravensbrück, in ob tem poudarila pomen ohranjanja kulture spominjanja s pripovedovanjem življenjskih zgodb vsakega posameznika in posameznice, ki skupaj tvorijo zgodbo našega naroda v tistem mračnem obdobju.
»Naša dolžnost je, da negujemo spomin, da opozarjamo na povzročeno gorje, na zgodovinska dejstva ter da gojimo ljubezen do države. Predvsem pa, da mladim predajamo sporočila miroljubnosti, svobode, solidarnosti, sočutja, enotnosti in pravičnosti. Mladi in ti, ki šele prihajajo za njimi, bodo lahko ustvarjali boljši svet le, če bodo poznali tudi temne plati in zablode človeštva,« je dejala predsednica Pirc Musar in dodala, da ne smemo dovoliti, da bi se zopet ponavljale napake iz preteklosti. »Še toliko bolj, ker vidimo, da marsikje po svetu, kljub preteklim naukom, namesto besed še vedno rožlja orožje,« je posvarila. Ob tem je poudarila, da Slovenke in Slovenci smo in želimo biti samostojen in miroljuben narod, kar smo že dokazali v preteklosti in kar še vedno dokazujemo s svojimi dejanji.
Predsednica republike se prisotnim, ki so preživeli grozote druge svetovne vojne, zato poklonila z verzom Erne Muser, rekoč da »ne zlomiš src, ki hočejo živeti,« in da kulturo spominjanja ohranjajo »kot trsje, ki se v viharju stisne in skloni k tlom, pa spet ponosno vstane.« Dejala jim je, da so zgled in opomin družbi, saj nam dokazujejo, kako pomembni so strpnost, razumevanje in dialog, odpuščanje in iskanje novih vezi med ljudmi. »Sobivanje narodov ter spoštovanje mednarodnega prava, človekovih pravic in svoboščin morajo biti trajni temelji naše skupne prihodnosti. Brez tega naš svet enostavno ne more obstati,« je bila jasna.
