Literatura je najbolj avtentičen izraz slovenskega značaja, zgodovine in duše

V slavnostnem govoru ob odprtju jubilejnega sejma je predsednica Republike Slovenije poudarila poseben pomen, ki ga imata jezik in knjiga v slovenski narodni in kulturni zavesti. Zaradi zgodovinskih okoliščin nas še dandanes bolj kot teritorij določa jezik, v katerem se pogovarjamo in ustvarjamo, zato je po njenih besedah literatura najbolj avtentičen izraz slovenskega značaja, naše zgodovine in duše, kar bodo obiskovalci sejma z vsega sveta lahko spoznali ob obisku slovenskega paviljona.

Častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu zato Slovenija sprejema resno, odgovorno in ponosno, obenem pa je simbolno pomembno tudi zaradi zgodovinskih povezav držav, narodov in ustvarjalcev. »Slovenija je samostojna država dobrih 32 let, a prepletenost z Nemčijo na področju knjig sega stoletja v preteklost, pri jeziku samem pa še dlje,« je dejala predsednica Pirc Musar in spomnila na Brižinske spomenike in druga pomembna dela iz zgodovine naše književnosti, ki so tako ali drugače povezana z Nemčijo. Prepletenost slovenskega in nemškega gospodarstva in ljudi je izrazita pri vsem, kar je povezano s knjigo, ta tradicija pa sega na sam začetek tiskarstva. Še pred slovenskimi avtorji so naši tiskarji v Nemčiji sklepali posle in slovenske tiskarne opremljali z nemškim tiskarskimi stroji. Navsezadnje je bila tudi prva slovenska knjiga leta 1550 natisnjena v Nemčiji. »Te začetke v Sloveniji zelo visoko cenimo,« je potrdila predsednica republike, ki izkazano čast na znamenitem sejmu vidi kot korak na skupni poti Slovenije in Nemčije, zgrajen na tisočletni zgodovini.

Izpostavila je dve vsebinski posebnosti slovenskega programa gostovanja: poudarek na slovenskih sodobnih pesnicah in pesnikih ter tako imenovano vrnitev h knjigi, ki obiskovalce opominja na pomen poglobljenega branja, reflektivnega, analitičnega in kritičnega razmišljanja. »To je ključno tudi za celovito delovanje demokracije. Samo ozaveščen državljan, ki kritično presoja informacije, ki so mu na razpolago, lahko polno sodeluje v demokratičnih procesih,« je dejala in dodala, da je pismenost ključna za ohranitev in obstoj demokracije.

Ob tem je predsednica Pirc Musar znova obsodila nedavni napad teroristične organizacije Hamas v Izraelu in izrazila veliko zaskrbljenost nad razmerami v Gazi, kjer narašča število civilnih žrtev, med njimi tudi otrok, ter nad humanitarno krizo. »To je nesprejemljivo,« je bila jasna ob ponovnem pozivu k zaustavitvi nasilja, spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic. Sporočilnost besede in poezije je tista, ki jo v Sloveniji visoko cenimo in to je bil eden od razlogov, da smo Slovenke in Slovenci ob osamosvojitvi za besedilo državne himne izbrali 7. kitico Prešernove Zdravljice, ki ostaja neprecenljiv znak našega spoštovanja vseh narodov, obenem pa je duhovna in politična zaveza trdne narodne zavesti.

V nadaljevanju se je udeležila svečanega odprtja slovenskega paviljona, zgodaj popoldan pa je skupaj s člani slovenske delegacije obiskala Mestno hišo, kjer je Mike Josef, župan Frankfurta na Majni, priredil sprejem v počastitev odprtja knjižnega sejma in visokih predstavnikov letošnje častne gostje.

Otvoritveni večer je sklenil svečani sprejem, ki ga je v Prirodoslovnem muzeju priredilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, kjer se je predsednici Pirc Musar s slavnostnim nagovorom pridružil Peter Tschentscher, predsednik Zveznega sveta (Bundesrat). Jutri, v sredo, 18. oktobra, pa se bo predsednica Republike Slovenije na sejmišču srečala s predstavniki slovenskih založnikov ter našimi literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci.

Predsednico Republike Slovenije v Frankfurtu spremljajo ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han ter državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade dr. Kaja Širok in državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve mag. Marko Štucin.