Ob dnevu slovensko-izraelskega prijateljstva pozivi k skupnim prizadevanjem za mir

Prijateljstvo med Slovenijo in Izraelom sega v čas druge svetovne vojne in našega skupnega boja proti fašizmu in nacizmu. V tem obdobju so Slovenci in Judje spletli trdne prijateljske vezi na vseh ravneh, ki trajajo še danes, krepi pa se tudi sodelovanje na področjih tehnoloških inovacij, kibernetske varnosti in umetne inteligence. Predsednica republike verjame, da je to temelj prijateljstva in spodbuden obet za nadaljnjo krepitev odnosov med državama in ljudmi v duhu medsebojnega razumevanja in tvornega sodelovanja. Državi Izrael se je zahvalila za razumevanje in aktivno podporo v času slovenskega osamosvajanja in vstopa v mednarodne odnose.

»Letošnja obeležitev dneva slovensko-izraelskega prijateljstva nosi še eno simbolno vez – zgodbo in usodo dveh mladih, ustvarjalnih in hrabrih poetov, ki sta v letu 1944 mnogo prezgodaj izgubila življenje,« je predsednica Pirc Musar spomnila na izraelsko pesnico in narodno herojinjo Hano Seneš ter slovenskega pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika Kajuha. Oba imata posebno mesto v srcih ljudi in sta še danes simbol upora.

»Hana in Karel sta s svojimi pesmimi dala glas milijonom mladih ljudi, ki so v vojni vihri izgubili vse – celo svoje življenje. Njune pesmi so večne, ker so iskrene, vendar pa so tudi strašljivo brezčasne, čeprav bo prihodnje leto minilo že 80 let od njune prezgodnje smrti,« je dejala in tedanji čas, ko so mladi »doživljali propad starega sveta in skrivali premnogo nad« opisala s Kajuhovimi verzi iz Naše pesmi. Ob vojni v Ukrajini, nemirih na Bližnjem vzhodu in drugod po svetu je predsednica republike ocenila, da se po koncu druge svetovne vojne zdi, da smo prezrli nauke zgodovine. Ob tej priložnosti je zato kot voditeljica države in kot mati pozvala k skupni zaobljubi, da Kajuhovi verzi obupa ne bi bili tudi izpoved generacije naših otrok in njih otrok – da mladi nikoli več ne bi brezupno zrli v svet, ki propada.

S posebnim videonagovorom je zbrane nagovoril tudi predsednik Države Izrael Isaac Herzog. »Vedno nas bo povezovala požrtvovalnost naših staršev in njihova pogumna zgodba iz časov temnih sil nacizma in fašizma v Evropi pred osmimi desetletji. Globoko cenim, da je Slovenija za svojo sprejela zgodbo Hane Seneš in njenih junaških kolegov. Njihov pogum ni poznal meja in še vedno nas navdihuje, saj priča o neslutenih razsežnostih človeškega junaštva,« je poudaril s pozivom k zavezi, da bomo kot partnerji še naprej sodelovali za skupno prihodnost blaginje in prijateljstva.

S pozdravnima nagovoroma sta nastopila tudi županja Občine Metlika Martina Legan Janžekovič in veleposlanik Države Izrael Ze'ev Boker. Življenje in dediščino Hane Seneš pa je predstavil Yehuda Wegman, nekdanji kustos Hiše Hane Seneš iz kibuca Sdot Yam.

V kulturno-umetniškem programu so nastopili glasbenice in glasbeniki koncertne zasedbe Orkestra Slovenske vojske, spomine izraelsko-hrvaškega padalca Reuvena Dafnija in partizana Maksa Šnuderla na Hano Seneš in dobrosrčne belokranjske ljudi pa sta predstavila Maja Kutin in Jože Matekovič ob kitarski spremljali Drora Orgada.