Človekova varnost

Človekova varnost – zagotavljanje celovite varnosti

Varnostni izzivi so širok pojem, ki obsega veliko področij. Tudi takih, na katere še pred kratkim nismo pomislili. Kolektivna in obrambna varnost sta le eni izmed njih. Slovenija je članica mednarodne skupnosti, dejavno vključena v sistem kolektivne varnosti Organizacije združenih narodov. Smo pa tudi članica Severnoatlantskega zavezništva (NATO). Naša vključenost v sistem kolektivne obrambe zveze NATO v sedanjem trenutku je odraz časa, v katerem živimo in za katerega smo ob koncu hladne vojne mislili, da je minil, pa ni.

A misliti moramo tudi na druge vidike varnosti, ki poleg vojaških in političnih vključujejo tudi gospodarske, humanitarne, okoljske, zdravstvene, socialne in tehnološke razsežnosti. Pozornost moramo nameniti kibernetski varnosti, saj digitalni napredek prinaša številne grožnje, prav tako pa grožnjo predstavlja tudi staranje prebivalstva; zavedati se moramo, da smo skupnost, ne združba posameznikov. Kot skupnost nikoli ne smemo pozabiti na kulturo dialoga, katere bistveni del je opozarjanje na sovražni govor. Ta ni težava zgolj v mednarodnem okolju, temveč tudi doma. Spoštljiv dialog mora spet najti mesto v javnem prostoru in političnem diskurzu. Spoštljiv dialog na spletu mora biti stalnica in norma – med državljankami in državljani in prebivalkami in prebivalci ter nosilkami in nosilci oblasti. Spodbujanje spoštljivega dialoga v javnem diskurzu je zato moje osrednje vodilo.

Pri prizadevanju za varno družbo imamo sogovornike tudi v tujini. Odvisnost od drugih držav ni samo ranljivost, je tudi priložnost. Marsikatere težave ne moremo odpraviti sami. Celo revščine ne, saj je naše blagostanje odvisno od dinamičnega gospodarstva. Dejstvo pa je: začeti moramo pri sebi. Dobro se moramo zavedati vseh vidikov varnosti, ki zaznamujejo naša življenja. Človek brez dostojanstva je človek v stiski. Človek v stiski je lahko nevaren sebi in okolici.

Ne samo vsi podsistemi, tudi celotna družba si mora prizadevati za to, da vsi živimo v svobodi in dostojanstvu, da lahko prosto uživamo svoje pravice in razvijemo svoje človeške potenciale, a da smo pri tem tudi solidarni. Manj solidarnosti pomeni več groženj. Več solidarnosti pa je pogoj za skupno zavzemanje za mir, stabilnost, blagostanje in trajnostni razvoj, usmerjen k rasti človeka v sobivanju z naravo.