Foto: Nebojša Tejić/STA
Vstop v zvezo NATO je bil zgodovinsko dejanje, zaradi katerega živimo bolje in varneje
Republika Slovenija je od 29. marca 2004 polnopravna članica zveze NATO. Na predvečer 20. obletnice vstopa Republike Slovenije v Severnoatlantsko zavezništvo sta Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ter Ministrstvo za obrambo priredila državno proslavo, na kateri je bila slavnostna govornica predsednica Republike Slovenije in vrhovna poveljnica njenih obrambnih sil Nataša Pirc Musar. »Moč zveze NATO je v odvračanju, solidarnosti, medsebojni pomoči in dialogu. Zato si moramo prizadevati, da bo Slovenija zgledna članica in trden člen v zavezniški verigi,« je poudarila.
Brdo pri Kranju, 28. 3. 2024
Sporočila za javnost , Govori , Mednarodne aktivnosti
Z vstopom v zvezo NATO je Republika Slovenije izpolnila enega od svojih osrednjih zunanjepolitičnih ciljev, opredeljenih po osamosvojitvi ob enotnosti politike ter podpori ljudi na posvetovalnem referendumu. »Odločitev, ki smo jo sprejeli, je bila pravilna. S članstvom smo pridobili ne samo vstop v obrambno zavezništvo, ampak tudi priznanje, da smo del okolja, ki temelji na demokraciji kot načinu življenja, vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic in ozemeljske celovitosti ter suverenosti,« je v slavnostnem govoru dejala predsednica republike in vrhovna poveljnica obrambnih sil.
Po besedah predsednice Pirc Musar je bil vstop Slovenije v zvezo NATO in Evropsko unijo zgodovinsko dejanje, zaradi katerega živimo bolje in varneje, kot država pa bistveno lažje uresničujemo temeljne nacionalne interese, kot so stabilnost, mir, sodelovanje, vključenost v mednarodne gospodarske in razvojne tokove. Z varnostnim dežnikom kolektivne obrambe imamo največje jamstvo za stabilnost in varnost, vendar zavezništvo temelji na uravnoteženi delitvi bremen, tesnem obrambnem sodelovanju in realnih zmogljivostih, zato je pomembno, tako predsednica, da vztrajamo pri izpolnjevanju zavez.
»Zaradi članstva v zvezi NATO za obrambo namenjamo manj sredstev, kot smo jih namenjali v bivši državi ali kot bi jih morali v primeru, da bi si obrambo zagotavljali samostojno. Samostojna obramba bi zahtevala večji obseg obrambnih sil, širši družbeni angažma, razvoj celotnega spektra zmogljivosti in sklepanje posebnih partnerstev,« je prednosti članstva ponazorila predsednica republike in dodala, da nam NATO omogoča tudi tisto, česar si sami morda ne bi mogli privoščiti, med drugim varovanje zračnega prostora, dostop do vesoljskih in satelitskih zmogljivosti, izmenjavo varnostnih podatkov, aktiviranje koordinacijskih centrov ob naravnih nesrečah, usposabljanja ter politična in varnostna posvetovanja z mrežo več kot 40 partnerskih držav in drugimi organizacijami.
V svojem govoru je predsednica Pirc Musar opozorila, da so skupne vrednote in mednarodnopravne norme kljub sodelovanju pri oblikovanju učinkovitih rešitev za regionalne in globalne izzive pod vse večjim pritiskom. Spomnila je na vojno v Ukrajini in Gazi ter na številne druge konflikte po svetu, kjer je uporaba sile še vedno sredstvo za doseganje ciljev, za premikanje mej suverenih držav in za poskuse pokoritve narodov. Obsodila je vsak poseg v življenje sočloveka, povzročanje trpljenja in mučenje, poniževanje, posiljevanje, čemur smo priča na bojiščih. »Zveza NATO ima prizadevanje za ohranitev držav, ki še kaj dajejo na vrednote, zapisano na več mestih Washingtonske pogodbe. Tudi zato je prav, da smo članica te mednarodne organizacije in da danes obeležujemo dvajseto obletnico našega članstva v njej,« je poudarila.
Ob obletnici se je predsednica Republike Slovenije zahvalila zaslužnim posameznicam in posameznikom v stroki in politiki, ki so tlakovali pot do članstva Slovenije v zvezi NATO; tistim, ki s svojim delom prispevajo k ugledu Slovenije in njenemu učinkovitemu delovanju v zavezništvu ter uveljavljanju skupnih in nacionalnih varnostnih interesov ter pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske.
Obveznosti držav članic zveze NATO so opredeljene z Washingtonskim sporazumom, ki določa, da bodo članice posamično in kolektivno vzdrževale ter razvijale lastne obrambne sile kot temelje za kolektivno obrambo. Države članice so dolžne spoštovati skupno sprejeta načela, politiko in postopke za njihovo uresničevanje, med katere sodi spoštovanje načela miroljubnega reševanja morebitnih sosedskih in mednarodnih sporov v skladu z določili Ustanovne listine Združenih narodov.
