"V čast mi je, da danes praznujem dve stvari, ki sta mi pri srcu – pravno državo in umetnost"

V okviru prizadevanj slovenskih sodnikov na Sodišču in Splošnem sodišču EU, da bi bila tam po zgledu drugih držav članic EU predstavljena tudi slovenska umetniška dela, je Narodna galerija Slovenije že lani pripravila dve izjemni sliki akademskega slikarja Tuga Šušnika. V sodelovanju direktorice Narodne galerije dr. Barbare Jaki in Urada predsednice Republike Slovenije pa je bil letos spomladi za ta namen izbran še kip lipicanca priznanega akademskega kiparja in Prešernovega nagrajenca Janeza Boljke.

Predsednica republike je vsa tri umetniška dela danes slovesno predala Sodišču Evropske unije in ob tem poudarila, da ji je v čast, da lahko naenkrat praznuje dve stvari, ki sta ji pri srcu – pravno državo in umetnost. "Govoriti o pravni državi in umetnosti je v teh težkih časih zelo pomembno," je ob tem dejala predsednica. Poudarila je, da svoboščine, ki jih uživamo danes, niso samoumevne in jih moramo zato varovati ter braniti načela in temeljne vrednote, na katerih temelji EU. "Naša odgovornost je, da jih varujemo. Predvsem pa, da varujemo pravno državo, nadvlado prava EU in avtoriteto Sodišča," je še poudarila.

"Javne prostore bi morala krasiti umetnost," se je v nadaljevanju zavzela predsednica in se zahvalila trem slovenskim sodnikom, dr. Ilešiču, dr. Brkan in dr. Kukovcu za njihov prispevek pri izboru in predstavitvi umetniških del, ki bodo odslej krasila prostore Sodišča EU in ob tem zastopala Slovenijo in njeno kulturno dediščino.

Predsednica Pirc Musar je spregovorila tudi nekaj besed o kipu lipicanca Janeza Boljke, ki je simbolno pomemben ne le zato, ker gre za vrhunsko umetniško delo slovenskega avtorja, ampak tudi zato, ker bo enak kip krasil tako ljubljansko Predsedniško palačo kot enega izmed glavnih stopnišč sedeža Sodišča Evropske unije. "Ko smo v začetku letošnjega leta razpravljali o tem, kaj bi bila dodatna umetnina posebnega pomena, ki bi krasila Sodišče, je iz sodelovanja Narodne galerije, urada predsednice in Sodišča izšel predlog, da bi bil za Sodišče zelo primeren enak kip lipicanca, kot je tisti, ki krasi počivalnik osrednjega stopnišča Predsedniške palače v Ljubljani, " je pojasnila. A izdelani so bili le štirje odlitki, odlitek v Predsedniški palači pa je edini v javni zbirki. Po krajšem raziskovanju je soprog predsednice dr. Aleš Musar našel en odlitek v eni največjih slovenskih zasebnih zbirk, ki je v lasti banke NLB. Z njegovim posredovanjem, je NLB svoj kip dolgoročno posodila Narodni galeriji, ta pa nato Sodišču Evropske unije v Luksemburgu.

Ob robu slovesnosti je predsednica opravila tudi pogovor s predsednikom Sodišča EU Koenom Lenaertsom in s slovenskimi sodniki dr. Markom Ilešičem, dr. Majo Brkan in dr. Damjanom Kukovcem, ki jo jo seznanili z delom sodišča in najpomembnejšimi aktualnimi vprašanji ter vidiki s področja prava EU. "Popolno in pravočasno izvajanje sodb Sodišča je temelj pravne države ter absolutna dolžnost držav članic," je poudarila predsednica. Ob tem je izrazila spoštovanje in podporo prizadevanjem sodnikov in predsednika Sodišča Lenaertsa za ohranitev odličnosti in strokovnosti ter poštenosti in veljave te ključne institucije EU.

Po obisku Sodišča EU se je predsednica republike srečala z velikim vojvodo Luksemburga Henrijem. To je bilo njuno prvo srečanje, namenjeno pa je bilo nadaljnji krepitvi sicer odličnih meddržavnih odnosov. Slovenija in Luksemburg delita zavedanje o pomenu spoštovanja temeljnih evropskih vrednot za uspešen razvoj evropskih politik in prizadevanja za varno, gospodarsko močno, trajnostno naravnano in suvereno EU, ki bo delovala v korist njenih državljanov. Sogovornika sta izmenjala poglede na temeljne vrednote EU, vključno z vladavino prava in sta v pogovoru potrdila zavezanost pluralizmu, solidarnosti in človekovim pravicam.

Spregovorila sta o možnostih tesnejšega sodelovanja med državama in predsednica je ob tem izrazila željo za nadaljnjo krepitev gospodarskega sodelovanja z Luksemburgom. V tem smislu je pohvalila nedavno vzpostavitev neposredne letalske povezave med Luksemburgom in Slovenijo.

Del pogovora med najvišjima predstavnikoma obeh držav je bil namenjen tudi izmenjavi pogledov o aktualnih mednarodnih izzivih s poudarkom na vojni v Ukrajini in boju proti podnebnim spremembam. Sogovornika pripisujeta učinkovitemu multilateralizmu zelo velik pomen. Državi pa sicer dobro sodelujeta v zvezi Nato, OZN, in drugih mednarodnih okvirih ter se medsebojno podpirata pri mednarodnih kandidaturah. Predsednica je vojvodi predstavila prioritete Slovenije kot nestalne članice Varnostnega sveta OZN v obdobju 2024-2025.

Predsednica Pirc Musar je v želji po nadaljnjem razvoju prijateljskih odnosov med državama velikega vojvodo Henrija povabila na uradni obisk v Slovenijo. Veliki vojvoda je Slovenijo doslej obiskal enkrat, leta 2001, ko se je v prvem letu svojega vojvodstva mudil v Sloveniji na uradnem obisku.

Obisk se bo zaključil s sprejemom za Slovence, živeče v Luksemburgu, ki ga bo priredilo Veleposlaništvo Republike Slovenije s sedežem v Bruslju.