Usoda IV. bataljona Cankarjeve brigade je večni opomin o nesprejemljivosti vojnih grozot in nacističnega nasilja

Predsednica republike je v slavnostnem govoru opozorila na opustošenje, ki ga povzročajo vojne, in trajne posledice, s katerimi se soočajo ljudje in svojci umrlih. V spomin na padle partizane IV. bataljona Cankarjeve brigade, ki so 16. marca 1944 na tem kraju izgubili življenje v bitki z nemškimi in domobranskimi enotami, je predsednica Pirc Musar položila venec v spominski hram.

Predsednica je zaskrbljena, ker sta globalna solidarnost in človečnost še vedno na preizkušnji. Kljub naukom iz zgodovine in grozljivim pričevanjem iz Ukrajine in Gaze, se še vedno ukvarjamo z različnimi interpretacijami humanitarnosti, civilizacijskih norm, pogojev za prekinitev spopadov in zagotovitev pomoči ranljivim. »Mednarodno pravo in človekove pravice prevečkrat postajajo figure na šahovnici interesov velikih sil. Tega res ne smemo dopustiti,« je bila jasna ob zavezi, da se odločno zoperstavimo vsem poskusom spodkopavanja multilateralizma, nespoštovanja soljudi ter človekovih pravic in svoboščin.

Predsednica republike je slavnostni govor zaključila s pozivom k spoštovanju in ohranjanju kulture spominjanja, še posebej med mladimi. Meni, da je izredno pomembno ohranjati pomen narodnoosvobodilnega boja ter spomin na gorje fašizma in nacizma, soočiti pa se moramo tudi s temnimi poglavji svoje zgodovine. »Ne smemo pozabiti na žrtve naših prednikov in na okrutna dejanja fašizma in nacizma ter na kršitve človekovih pravic in zločine. Sposobni moramo biti sodelovati, odpuščati in poskrbeti, da se vojno gorje nikoli več ne ponovi. Dostojno pokopati tudi žrtve povojnih pobojev in ob tem seveda ne dopustiti spreminjanja zgodovinskih dejstev,« je dejala. Ob tem se je zahvalila lokalnim skupnostim in veteranskim organizacijam širom Slovenije, da tako skrbno pripravljajo slovesnosti, urejajo obeležja in pripovedujejo mladim o dogodkih iz naše preteklosti.