Prizadevanja predsednic Republike Slovenije in Helenske republike za še tesnejše sodelovanje med državama

Predsednica Pirc Musar je izpostavila, da obisk poteka prav v obdobju obeleževanja 20. obletnice vstopa Slovenije v Nato in Evropsko unijo (EU). Pristopno pogodbo je Slovenija skupaj z desetimi drugimi državami podpisala pred 21 leti prav v Atenah. Posebej pomembne pa bodo tudi letošnje evropske volitve, upoštevajoč prepletenost številnih mednarodnih žarišč in nacionalnih volitev, ki bodo potekale v letu 2024. Izvolitev kompetentnih predstavnikov v Evropski parlament, ki se bodo osredotočili na prihodnost, z zavedanjem, da sta ohranitev mednarodnega pravnega reda in izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe, osrednja boja naše generacije, je po njeni oceni izjemno pomembna.

S posledicami podnebnih sprememb se že soočamo. Tako Grčijo kot Slovenijo so v lanskem letu prizadele velike poplave, ki so povzročile ogromno škodo. Skupen boj proti podnebnim spremembam je zato nujen, tako kot je nujna tudi solidarnost, ne le med državami, ampak tudi med generacijami.

Ohranitev mednarodnega pravnega reda pa je nujna za zagotavljanje miru, varovanje človekovih pravic in pravičnosti v svetu. Predsednici sta se zavzeli za tesno sodelovanje v okviru Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (VS OZN) pri temah kot so iskanje miru in pravičnosti v Gazi in Ukrajini, zaščiti otrok in žensk v oboroženih konfliktih, sodelovanju pri podnebni in vodni diplomaciji ter glede ciprskega vprašanja.

Vojni v Ukrajini in Gazi sta posvetili posebno pozornost. Slovenija je bila kot članica VS OZN skupaj z ostalimi devetimi nestalnimi članicami soavtorica resolucije, ki je bila sprejeta in nosi naslednje ključne zaveze: Morija v Gazi se mora končati; Civilisti nujno potrebujejo humanitarno pomoč in zaščito; Mednarodno humanitarno pravo je treba spoštovati. Kot je izpostavila predsednica Pirc Musar, si bo Slovenija tudi v prihodnje prizadevala za priznanje Palestine ter mirno sobivanje Izraelcev in Palestincev.

Slovenija aktivno sodeluje tudi pri iskanju pravičnega in trajnega miru v Ukrajini. Sodeluje v različnih evropskih programih pomoči napadeni Ukrajini in poziva k spoštovanju Ustanovne listine ZN in mednarodnega pravnega reda.

Tudi vprašanje migracij zahteva sodelovanje držav in sodelovanje EU z izvornimi državami. Kot je izpostavila slovenska predsednica, države, kot so Grčija, Italija ali Španija, ne smejo in ne morejo ostati same, zato ocenjuje, da je sklenitev Pakta o migracijah in azilu prava pot, saj gre za korak k oblikovanju celostne, učinkovite in pravične evropske migracijske politike.

Tako Slovenija kot Grčija sta podpornici širitve EU na države Zahodnega Balkana, zato državam nudita tako politično kot strokovno pomoč. Nedavna odločitev Evropskega sveta, da Bosna in Hercegovina začne pogajanja za članstvo, je bila zgodovinska odločitev. Kot je poudarila predsednica Pirc Musar, si državljani Bosne in Hercegovine zaslužijo živeti v EU ne kot priseljenci, temveč kot državljani EU.

Slovenija in Grčija sta tudi pomembni gospodarski partnerici. Predsednica Pirc Musar je izrazila zadovoljstvo, da bo ponovno vzpostavljena neposredna letalska povezava med Ljubljano in Atenami. Prometna povezljivost ni pomembna zgolj za turizem, pač pa tudi za gospodarsko sodelovanje. Blagovna menjava med državama znaša več kot pol milijarde, možnosti za krepitev sodelovanja pa se kažejo na področju krožnega gospodarstva, obnovljivih virov energije, digitalizacije, prehrambene industrije, farmacije in logistike. Tudi nastopa obeh predsednic s slavnostnim govorom na 9. Delfskem gospodarskem forumu, 10. aprila 2024, predstavljata spodbudo in priložnost za poglobitev bilateralnega gospodarskega sodelovanja, obenem pa promocijo Slovenije in predstavitev njenih turistično - ekonomskih priložnosti grškim in tujim gospodarstvenikom.