Pomembno je vlagati v nedeljiv mir in človeško dostojanstvo za vse

Kot slavnostna govornica se je na kratko dotaknila trenutnih aktualnih mednarodnih političnih vprašanj, osredotočila pa se je na teme, ki so ključne za uspeh pri iskanju poti do stabilnejše in varnejše prihodnosti za vse. Posebno pozornost je namenila konceptu razvojne pravičnosti.

Kot je uvodoma izpostavila, navkljub dejstvu, da smo kot civilizacija gospodarsko in znanstveno zelo napredovali, še nismo dosegli ciljev, zapisanih v Ustanovni listini ZN. Priča smo agresivnim vojnam, terorističnim napadom in spopadom med skupnostmi v obsegu brez primere. Svetost življenja in človeško dostojanstvo sta izbrisana, ko pripadamo napačni etnični pripadnosti ali veri. Civilna družba je vse pogosteje tudi tarča zlorabe umetne inteligence.

»Uporaba vojaške moči, uporaba pravice veta v Varnostnem svetu ZN ali popolno ignoriranje Varnostnega sveta pri uresničevanju političnih in vojaških ciljev zagotovo ni v našem skupnem interesu. Zamisel o vojaškem reševanju problemov ni le v nasprotju z mednarodnim pravom. Je tudi dokaz - upam si reči - podcenjevanja človeškega intelektualnega potenciala,« je izpostavila in dodala, da "miroljubni svet lahko temelji le na trajnostnem razvoju«. To pa ne sme biti le načelo brez trdnega, prepoznavnega temelja – razvojne pravičnosti, torej trajnostnega razvoja, ki odpravlja krivice. Govoriti o trajnostnem razvoju kot takšnem nima smisla ob milijonih lačnih in podhranjenih ter milijonih mladih brez perspektive. Razvojna pravičnost je tesno povezana s pravico do dostojnega življenja, ki mora biti dana vsakemu človeku. Dostojno življenje za vse je odvisno od trajnostne, ljudem in naravi prijazne gospodarske in družbene usmeritve. Kot je poudarila predsednica, za to potrebujemo globoko etično usmeritev mednarodne skupnosti, sicer kot civilizacija ne bomo preživeli.

Storiti je treba več, da bi ljudi prepričali, da se vlaganje v naše okolje in pravičen razvoj splača. Preveč politikov še naprej legitimira svoj obstoj predvsem s številkami gospodarske rasti. Toda ukrepi, kot so zmanjšanje javne porabe, privatizacija in znižanje davkov, niso način za doseganje večje razvojne pravičnosti. Pomanjkanje razvojne pravičnosti ima škodljive učinke. Najrevnejši so na primer prve žrtve vojn in posledic podnebnih sprememb po vsem svetu in doma.

Bogatejši del tega planeta se mora naučiti živeti z manj. Gospodarska rast ne zmanjšuje vedno revščine in ne ustvarja enakih možnosti za napredek. Da bi živeli z manj in bolje, je potrebno ukrepati glede pravičnejše obdavčitve najbogatejših – tako podjetij kot posameznikov. Obdavčitev njihovega premoženja je namreč naložba v kakovosten razvoj družbe, katere del so.

Kot je v zaključku izpostavila predsednica Pirc Musar, ne smemo dovoliti, da bi prihodnjim generacijam za nami ostalo veliko breme za okolje, uničen življenjski prostor in globoko razdeljena družba. Doseganje razvojne pravičnosti niso oddaljene sanje. Uresniči se lahko v trenutku, ko tisti, ki imajo denar, spoznajo, da bodo njihove naložbe v trajnostni razvoj in razvojno pravičnost prinesle dolgoročne koristi. Brez trajnostnega in pravičnega razvoja naša civilizacija nima prihodnosti.

»Če želimo živeti bolje, se moramo zavedati, da sta nedeljiv mir in človeško dostojanstvo za vse vrednoti, ki nista naprodaj. Vlagati moramo v oboje,« je poudarila predsednica in zaključila, da je to najboljša naložba, ki jo človeštvo lahko vloži v ohranjanje politične stabilnosti ter mednarodnega miru in varnosti.