Odlični medsosedski odnosi med državami, navkljub številnim različnostim, so pot do boljše in še bolj povezane Evropske unije

Slovenija ima z vsemi sosednjimi državami zelo dobre odnose, za kar se je predsednikom ob tej priložnosti tudi posebej zahvalila. Kljub vsem različnostim vseh petih držav te med seboj v miru sobivajo in tesno sodelujejo na različnih področjih delovanja. Predsednica je izrazila zadovoljstvo, ker dogodki, kot je današnji, utrjujejo odlične bilateralne odnose, s čimer med drugim z našim zgledom tudi gradimo boljšo in bolj povezano Evropsko unijo. Tudi današnji pogovori italijanskega predsednika Sergia Mattarelle, avstrijskega predsednika Alexandra van der Bellna, hrvaškega predsednika Zorana Milanovića in madžarskega predsednika Tamása Sulyoka so potekali v prijateljskem duhu, zaznamovani z vsebinsko razpravo o uspehih in izzivih EU.

V Sloveniji smo si enotni, da je bilo članstvo Slovenije v EU naš strateški cilj po osamosvojitvi in da smo s članstvom vsi pridobili in hkrati prispevali k bogastvu in raznolikosti EU. Slovenski jezik, ki ga govori in razume dva milijona ljudi, je postal eden od uradnih jezikov EU. Tudi zaradi vstopa v EU živimo v Sloveniji bolje. Gospodarstvo se lahko bolje razvija zaradi enotnega evropskega trga, saj lahko ponujamo izdelke in storitve na trgu 440 milijonov prebivalcev EU. Z EU sredstvi smo gradili šole in vrtce, naredili nove vodovode za prebivalstvo, gradili avtoceste, železnice … Šolarji, dijaki, študentje, profesorji sodelujejo v evropskih programih in s tem bogatijo svoje znanje in poglede na svet. Raziskovalci, kulturni in kreativni ustvarjalci sodelujejo v evropskih raziskovalnih, medijskih ali kulturnih programih. Tudi ob naravnih nesrečah, kot so bile lanskoletne poplave, dobimo pomoč prek evropskih solidarnostnih skladov. Za prehod na trajnostno gospodarstvo in zmanjševanje ogljičnih izpustov imamo ustrezna evropska sredstva in še mnogo drugega.

Predsedniki pa so se pogovarjali tudi o izzivih, s katerimi se soočajo: boju proti klimatskimi spremembami in prilagajanju le tem, kako vzdrževati konkurenčnost evropskega gospodarstva in s tem zaščititi naše socialne modele, soočanjem z migracijami, zagotavljanjem stabilnosti in varnosti v svetu in EU itd. Ne glede na različne poglede so si enotni, da je bolj povezana in močnejša Evropa, v katero so vključene tudi sedanje države kandidatke, pravi odgovor na te izzive. Znano je, da je predsednica Republika Slovenije podpornica širitve Evropske unije, saj meni, da je to prava pot, ki vodi k razvoju družbe. Prav tako pa si želi, da bi države z meja umaknile ponovno vzpostavljene mejne kontrole, saj to močno posega v življenje ljudi in njihovo gibanje.

Ker pa današnji dan 22. april sovpada s svetovnim dnevom Zemlje, je predsednica  Nataša Pirc Musar vsakemu predsedniku ob koncu srečanja podarila sadiko lipe, da jo zasadi v svoji sosedni državi. Lipa je eden od slovenskih nacionalnih simbolov. Ta gesta nosi močno simbolno sporočilo, saj predstavlja prijateljstvo med sosednjimi narodi, poudarja pomen evropskega povezovanja in potrjuje našo skupno zavezanost boju proti podnebnim spremembam. “Naj tudi v bodoče rastejo naše prijateljstvo in naše lipe, ki nas bodo spominjale na današnji prijazen dan,” je zaključila predsednica.