Leto 2024 naj bo leto iskanja poti za mirno reševanje vojn in konfliktov: za več človečnosti, za več sodelovanja, za več pravičnosti

V slavnostnem govoru je predsednica republike predstavila štiri osrednja področja zunanjepolitičnega delovanja države v tekočem letu: mirno reševanje sporov, podnebno krizo, umetno inteligenco in boj proti dezinformacijam ter krepitev multilateralizma, še posebej Evropske unije (EU) ter Organizacije združenih narodov (OZN).

Predsednica Pirc Musar je ocenila, da minulo leto ni bilo spodbudno, saj ni prineslo konca vojne v Ukrajini, pač pa nov krvavi spopad na Bližnjem vzhodu, ko je 7. oktobra Hamas krvoločno napadel nedolžne civiliste v Izraelu, nato pa je Izrael silovito napadel Gazo. Opozorila je na vse večje število žrtev med civilisti v Gazi, kjer smo po njenih besedah priča teptanju človečnosti ter grobemu teptanju humanitarnega prava in prava človekovih pravic. »In to se je začelo v letu, ko smo praznovali 75. obletnico sprejetja enega najveličastnejših dokumentov v zgodovini – Splošne deklaracije človekovih pravic,« je spomnila navzoče in se odločno zavzela za mirno reševanje sporov ter pravični mir, utemeljen na spoštovanju mednarodnega prava in človekovih pravic, pri čemer ima pomembno vlogo Mednarodno kazensko sodišče. »Brez kaznovanja odgovornih za zločine pravičnega miru ne bo. Ne v Ukrajini, ne v Gazi, Izraelu in drugod,« je dejala.

Leto 2023 je bilo tudi leto podnebnih rekordov, številne države, med njimi tudi Slovenijo, pa so prizadele ekstremne vremenske ujme. Predsednica republike se je zbranim predstavnicam in predstavnikom držav zato ponovno zahvalila za pomoč in solidarnost po lanskih poplavah v Sloveniji. Ob tem se je zavzela tudi za ambicioznejši dogovor o prehodu s fosilnih goriv od tega, ki je bil sprejet na COP28. »Potrebujemo jasen dogovor o prenehanju rabe in izpustov toplogrednih plinov ter subvencij za fosilna goriva,« je prepričana, »spodbujati pa moramo tudi uporabo obnovljivih virov energije.«

Predsednica Pirc Musar je opozorila tudi na nujnost vzpostavitve globalnih pravil glede etične uporabe umetne inteligence. »EU z aktom o umetni inteligenci tudi v tem primeru določa smer razvoja mednarodnih standardov,« je dejala in izrazila skrb zaradi porasta dezinformacij, ki imajo velik vpliv na ljudi, še posebej v letošnjem letu, v katerem bo več kot 4 milijarde ljudi po vsem svetu odšlo na volišča. »Letošnji volilni cikel bo še toliko pomembnejši za ubranitev učinkovitega multilateralizma, mednarodnih zavez glede podnebja, spoštovanja človekovih pravic, prizadevanj za strpnejšo in bolj vključujočo družbo,« je ocenila in zbrane spomnila, da so za strpni javni diskurz odgovorni predvsem politiki in javne osebnosti.

Kot novoizvoljena nestalna članica Varnostnega sveta OZN Slovenija verjame v moč in krepitev multilateralizma pri reševanju globalnih izzivov in problemov

»Svet zaradi prepletenosti in zapletenosti kriz potrebuje več sodelovanja držav in dosledno spoštovanje mednarodnega prava. Potrebuje učinkovito OZN, da se bo lahko hitreje odzivala na svetovne izzive,« je zbranim diplomatom sporočila predsednica republike in dodala, da bomo letos v Sloveniji obeležili 20-letnico članstva v EU in zvezi NATO. »Članstvo v obeh nas opredeljuje in usmerja. Slovenija si bo prizadevala za še bolj povezano, močnejšo in večjo Evropsko unijo,« je bila jasna. Izpostavila je tudi vlogo Zahodnega Balkana, katerega prihodnost je v EU, in se zavzela za še tesnejše sodelovanje držav v okviru procesa Brdo – Brioni.

Predstavnice in predstavnike diplomatskega zbora v Republiki Sloveniji sta nagovorila tudi predsednik vlade dr. Robert Golob in doajen diplomatskega zbora, apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich.