Izjava predsednice republike o prekinitvi sodelovanja s članico Mladinskega posvetovalnega odbora

Ob tem predsednica republike poudarja, da že celo življenje neomajno podpira pravico do splava in tako bo tudi v prihodnje. 

V nadaljevanju tako v celoti objavljamo tudi njen zapis iz junija 2022, ko je komentirala odločitev Vrhovnega sodišča ZDA o ukinitvi skoraj petdesetletne zaščite pravice do splava:

Nedavna odločitev Vrhovnega sodišča ZDA, ki je razveljavilo skoraj petdesetletno zaščito pravice do splava, ni globoko pretresla le naprednega dela ameriške javnosti. Njene posledice odmevajo po vsem svetu. Že sedaj se vidi, da je dala krila podobnim težnjam v nekaterih drugih državah. Tudi v naši bližini. Celo v državah, ki naj bi si delile skupen pogled na človekove pravice, zasnovan na Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Po tej poti že hodi Poljska, ni rečeno, da ji ne bo kmalu sledila Madžarska, pa morda celo sosednja Hrvaška. 

Kako je prišlo do tega? Vrhovno sodišče je v ZDA najvišji varuh ustavnosti. Leta 1973 je v znani sodbi Roe vs. Wade odločilo, da Ustava ZDA ščiti pravico žensk, da svobodno odločajo o rojstvu otrok. Ob tem je bilo danih precej omejitev, a bistveno je bilo, da posamezne zvezne države niso mogle prepovedati splava. Pred nekaj dnevi je bila z novo sodbo ustavna zaščita pravice do splava razveljavljena in v nekaterih zveznih državah so takoj začeli veljati zakoni, ki prepovedujejo splav.  

Se lahko kaj podobnega zgodi tudi pri nas? Ameriški primer jasno kaže, kakšne so lahko posledice imenovanja ustavnih sodnikov, ki ideologijo postavljajo pred pravo in človekove pravice. Predsednica države je edina pristojna, da državnemu zboru predlaga v izvolitev nove ustavne sodnike. Zato je posebna odgovornost predsednice, da predlaga le take kandidate, za katere je prepričana, da sta jim ustava in pravna država na prvem mestu. Izvoljivost ne sme prevladati nad strokovnostjo! Pa četudi se zato postopek imenovanja novih ustavnih sodnikov zavleče. 

Ob letošnji proslavi Mednarodnega dneva žensk sem na slovesnosti v Cankarjevem domu med drugim dejala: 

»Enkrat priznana pravica ni nujno priznana za vedno. Zgodovinskih primerov je več kot preveč. Morda se zdi nepredstavljivo, da bi ženske danes izgubile nekaj tako osnovnega, kot je volilna pravica. Ampak začetek agresije na Ukrajino februarja letos nam je grobo demonstriral, da lahko nepredstavljivo čez noč postane možno, nato verjetno, potem pa že izvršeno dejstvo. Tudi pravice, ki so zapisane v mednarodne konvencije, niso povsem varne, kaj šele tiste, ki niso. Pravico, ki jo imamo že desetletja, lahko izgubimo, če se ne postavimo zanjo.  

V zadnjih tednih smo lahko v Sloveniji brali mnenja, da je ženskam prostor doma, z otroki in za štedilnikom – z vrhunskim športom se pa nimajo kaj ukvarjati. Že dolgo so pri nas združenja in stranke, ki si prizadevajo za omejitev pravice do splava ali celo njegovo prepoved. Je tako prizadevanje legalno? Ta pravica še ni zapisana v mednarodne konvencije, ki bi jih bila Slovenija zavezana spoštovati, imamo jo pa v Ustavi. Sebi in vam obljubim, da bom po svojih močeh branila naše pravice, če nam jih bodo poskušali vzeti!«