Evropski voditelji v Portu kot enega večjih izzivov izpostavili podnebne spremembe

V Portu se na povabilo gostitelja, predsednika Portugalske republike Marcela Rebela de Souse, srečujejo predsednik Republike Bolgarije Rumen Radev, predsednik Republike Estonije Alar Karis, predsednik Republike Finske Sauli Niinistö, predsednica Helenske republike Katerina Sakellaropoulous, predsednik Republike Hrvaške Zoran Milanović, predsednik Republike Irske Michael Higgins, predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella, predsednik Republike Latvije Edgars Rinkevičs, predsednica republike Madžarske Katalin Novák, predsednik Republike Malte Georga Vella, predsednik Republike Poljske Andrzej Duda in predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar.

Na prvi razpravi, kjer so predsedniki razpravljali o skupnem naslavljanju notranjih in zunanjih varnostnih izzivov v povezavi z aktualnimi razmerami v Ukrajini in v Evropski uniji, je predsednica Republike Slovenije izpostavila pomen solidarnosti z Ukrajino, spoštovanja mednarodnega prava in temeljnih evropskih vrednot. Ob tem je izrazila močno podporo prizadevanjem za pravičen in trajen mir in poudarila, da »nobena rešitev ne bo trajna, če ne bo temeljila na dialogu in sporazumu, doseženem s pogajanji.« Enotnost Evropske unije je pri tem ključnega pomena, je še dejala. »Ukrajini bomo še naprej nudili pomoč skladno s svojimi zmožnostmi in dokler bo to potrebno,« se je še zavzela predsednica in pozdravila tudi napredek Ukrajine pri izpolnjevanju priporočil Evropske komisije.

Na drugi razpravi se je predsednica republike osredotočila na potrebo po skupnemu soočanju s podnebnimi spremembami in z njihovimi posledicami, kot so katastrofalne poplave, ki so nedavno opustošila dele Slovenije, Grčije, Libije,… . Tudi na tem mestu je predsednica izpostavila pomen solidarnosti in medsebojne pomoči ter se ob tem iskreno zahvalila predsednikom, ki so nam ponudili pomoč v težkih časih. Evropski voditelji so enotno kot enega večjih izzivov izpostavili podnebne spremembe.

Podnebna kriza je dosegla epske razsežnosti, zato že govorimo o »izrednih podnebnih razmerah,« ki uničujejo ekosistem in ogrožajo naša življenje, je poudarila predsednica. Enotno in takojšnje ukrepanje je zato po njenem mnenju nujno. »Naša dolžnost je, da ravnamo v skladu s prizadevanji za ublažitev podnebnih sprememb in sprejemamo konkretne ukrepe, ki bodo uresničile ta prizadevanja,« je bila jasna predsednica Pirc Musar. Kot enega od korakov v boju proti podnebni krizi je označila tudi skupno izjavo voditeljev držav Hrvaške, Italije, Portugalske, Grčije, Malte in Slovenije - sredozemskih držav in članic skupine Arraiolos, v kateri so se v začetku avgusta zavezali, da bodo v celoti podprli skupne akcijske pobude, in pozvali Evropsko unijo, druge sredozemske države in mednarodno skupnost, da ohranijo to vprašanje visoko na svojem političnem dnevnem redu.

Predsednica je v razpravi opozorila, da moramo pri načrtovanju podnebnega ukrepanja upoštevati tudi vidik varstva človekovih pravic in enakosti spolov ter v razprave vključiti civilno družbo. »Pri uresničevanju pravice do čistega in zdravega okolja ne smemo varčevati z napori,« je dejala in sodelujoče predsednike seznanila, da bosta podnebna in vodna varnost med prioritetami slovenskega članstva v Varnostnem svetu OZN 2024-2025.

Do tokratnega srečanja predsednikov skupine Arraiolos prihaja v pomembnem času, ko bo po izvedenih volitvah v Evropski parlament junija 2024 prišlo do menjave evropskega vodstva, nove sestave Evropskega parlamenta in oblikovanja nove Evropske komisije. Ob tem je predsednica opozorila na problematiko dezinformacij, ki lahko v marsičem vplivajo na odločanje državljanov in s tem tudi na rezultate evropskih volitev. »Lažne novice se v času algoritmov, ki določajo našo časovnico širijo hitro, veliko hitreje kot preverjena dejstva iz verodostojnih virov,« je poudarila predsednica in izpostavila nujnost boja proti dezinformacijam, da bi ohranili demokratične procese v EU. Spregovorila je tudi o problematiki migracij, ki bodo po njenem mnenju ena od glavnih tem na prihajajočih EU volitvah. Predsednica je tudi pri naslavljanju tega izziva poudarila pomen solidarnosti.

Predsednica Pirc Musar je v tem kontekstu podprla nadaljnjo krepitev enotne, solidarne, močne in odporne Evropske unije. Zavzela se je za uresničitev osrednje zaveze letošnjega Blejskega strateškega foruma o pripravljenosti evropskih in balkanskih držav na širitev Evropske unije do leta 2030. »Moje mnenje je, da potrebujemo več, ne manj EU,« je poudarila predsednica in dodala, da moramo vsi, tako države EU kot države Zahodnega Balkana storiti več za širitev Evropske unije. »Demokracija, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter vladavina prava so naše vodilo do boljše družbe in evropske prihodnosti za vse,« je še dodala.

Predsednica je na dvostranskih pogovorih s predsednicama in predsedniki izmenjala tudi stališča o drugih aktualnih mednarodnih vprašanjih.

18. srečanje skupine Arraiolos se bo zaključilo z uradno večerjo, katere gostitelj bo prav tako portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa.