Drugi dan udeležbe predsednice republike na BSF v znamenju iskanja priložnosti za pravično prihodnost

Predsednica republike je uvodoma toplo pozdravila udeleženke in udeleženca panela ter se jim zahvalila za sodelovanje in pripravljenost deliti svoje poglede na tematiko, ki ji sama posveča posebno pozornost. Predsednica je prepričana, da je sodelovanje mladih pri oblikovanju politik in njihova participacija v sistemu multilateralizma ključnega pomena za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ter bolj trajnostne, miroljubne in solidarne prihodnosti za vse. Vplivi podnebnih sprememb, neenakost, revščina in konflikti mnoge prizadenejo bolj kot druge, znotraj najbolj prizadetih skupin pa prizadenejo še posebej mlade. Tudi zato se mladi žal in prepogosto odločajo, da zapustijo svoj rodni kraj in odidejo v tujino. Z vsako generacijo so posledice, ki jih prinaša sistem, v katerem živimo, očitnejše in težje obvladljive, zato je tudi problem odseljevanja postal akuten.

Predsednica je kot študijo primera, na kateri se da sklepati o položaju mladih v sodobni mednarodni skupnosti, vzela situacijo na Zahodnem Balkanu. Mladi panelisti so predstavili svoje konkretne zgodbe odraščanja na Zahodnem Balkanu in izzive s katerimi so se soočali predvsem v času študija in na začetku svojih kariernih poti. Med največjimi izzivi v tej regiji so izpostavili prav odseljevanje mladih in politično nestabilnost.

Izzivi, povezani z mladimi danes, vključno z begom možganov, so skupni številnim državam v sosednjih regijah in po svetu, na kar je opozorila moldavska predsednica Maia Sandu. Predstavila je položaj mladih v Moldaviji in tako odprta prostor za razpravo, ki je primerjala prakse v drugih državah. V to razpravo sta se dejavno vključili še predsednica Helenske republike Katerina Sakellaropoulou ter Dunja Mijatović, komisarka za človekove pravice pri Svetu Evrope.

Živahna razprava, tako predsednica republike, je pokazala, da so paneli kot je ta, poziv k nadaljevanju politik vključevanja, namenjenih reševanju problemov, ki mlade odganjajo od njihovih domov in omogočajo boljše življenje, enake možnosti in dostojanstvo za vse - to so pravna država, demokracija in spoštovanje človekovih pravic.

Predsednica Pirc Musar se je v nadaljevanju dneva dvostransko sestala s Svetlano Tihanovsko, belorusko opozicijsko voditeljico s katero sta govorili predvsem o razmerah v njeni državi in regiji. Predsednica republike je ob tem izrazila zaskrbljenost zaradi zaostrenih razmer in zagotovila nadaljnjo podporo Slovenije svobodni, neodvisni in demokratični Belorusiji.

Sledilo je dvostransko srečanje med predsednico Pirc Musar in predsednico Republike Moldavije Maio Sandu, gre za njuno drugo srečanje. Predsednica republike se je zahvalila moldavski predsednici za udeležbo na forumu in za sodelovanje na dopoldanskem predsedniškem panelu. Predsednici sta nato spregovorili o razmerah v Moldaviji pri čemer je predsednica Pirc Musar izrazila močno podporo predsednici Sandu pri nadaljnjem izvajanju programa reform ter pri političnem in gospodarskem povezovanju z EU. Predsednica je potrdila tudi, da bo Slovenija še naprej zagotavljala razvojno pomoč Moldaviji. Ob tem je izrazila solidarnost s prebivalci Moldavije, ki jih je ruska invazija na Ukrajino prizadela na varnostnem, gospodarskem, energetskem in socialnem področju. Predsednici sta v tem kontekstu ponovno spregovorili tudi o nevarnostih pojava dezinformacij in kibernetskih napadov, ki v Moldaviji povzročajo veliko nestabilnosti in napetosti ter se strinjali, da je treba ta izziv bolj odločno nasloviti. Po pogovoru sta imeli predsednici kosilo, ki ga v čast predsednici Republike Moldavije priredila predsednica Republike Slovenije.

Popoldne je predsednica Pirc Musar sprejela Tadashija Maedo, generalnega direktorja in predsednika uprave Japonske banke za mednarodno sodelovanje. Tema pogovora so bile predvsem priložnosti za sodelovanje med Japonsko in Slovenijo na področjih digitalizacije, čiste energije in okoljskih projektov, ki prispevajo k ogljični nevtralnosti in kakovostni infrastrukturi.

Zadnje srečanje, ki ga je predsednica opravila ob robu letošnjega BSF je bilo s posebnim predstavnikom EU za dialog med Beogradom in Prištino ter druga regionalna vprašanja na Zahodnem Balkanu Miroslavom Lajčkom. Predsednica je gospoda Lajčka seznanila z načrti za letošnji vrh procesa Brdo Brijuni, ki bo 11. septembra v Skopju in mu predstavila svoja prizadevanja za napredek pri uresničevanju evropske perspektive Zahodnega Balkana. Spregovorila sta tudi o stanju dialoga med Beogradom in Prištino ter možnostih uresničevanja sporazuma o normalizaciji odnosov.