Predsednica Republike Slovenija nagovorila slovenske diplomate

Glede na aktualno zunanjepolitično dogajanje je v nagovoru izpostavila predvsem dve vojni žarišči. Diplomate je pozvala k širšemu pogledu na rusko agresijo proti Ukrajini in pozvala k razmisleku, kakšno vlogo lahko Evropska unija igra pri pomoči Ukrajini v prihodnje.

Glede Palestine, kjer je v Gazi življenje izgubilo že okoli 18.000 ljudi, je predsednica dejala, da je to zločin, ki se dogaja pred očmi svetovne javnosti. Za Slovenijo je pomembno, da se opredeli za humanost, za mednarodno pravo in za človekovo dostojanstvo, je poudarila. Slovenija je so-podprla resolucijo Varnostnega sveta o humanitarni prekinitvi ognja, bila pa je tudi med 153 državami članicami, ki so v torek podprle podobno resolucijo Generalne skupščine. Kot je poudarila, zaščita civilistov in boj proti terorizmu med seboj nista izključujoča.

V luči spremljanja nemoči mednarodnih institucij, ko gre za zaščito človeka, je predsednica kot eno od tem prihodnosti izpostavila tudi odpornost in odzivnost sistema OZN na izzive v mednarodnih odnosih. Slednjo mnogi vidijo kot neučinkovito, zastarelo, celo nepotrebno, a kot je izpostavila, je Ustanovna listina OZN naša globalna ustava, ki temelji na vladavini mednarodnega prava in mirnem reševanju sporov – kar je civilizacijski dosežek, ki ga je treba ohraniti. Zato si bo na različnih ravneh prizadevala za odkrito in vključujoče razmišljanje o nujnih reformah v sistemu OZN.

Pomembna tema prihodnosti so tudi dezinformacije, kajti z razvojem umetne inteligence njihova moč pridobiva nepredstavljive razsežnosti. Izkušnje kažejo, da so volitve v številnih državah plen tujega vmešavanja in plačanih manipulacij volivcev. V letu 2024 bo na volišče odšlo kar dve milijardi volivcev, v več kot 70 državah sveta. Za številne med njimi lahko predpostavimo, da bodo volilni izidi vplivali na stabilnost mednarodne skupnosti. O dezinformacijah moramo zato govoriti in iskati rešitve, da bo njihov vpliv čim manjši, je pozvala predsednica in poudarila, da moramo sprejeti dejstvo, da nas bo agresivno širjenje dezinformacij spremljalo kot epidemija.

Predsednica je v nagovoru izpostavila tudi, da je v našem strateškem interesu povezovanje, da v EU vstopijo vse države Zahodnega Balkana in tudi države iz vzhodne soseščine, ki so postopke pridruževanja EU šele pričele. Širitev EU je namreč za Slovenijo pomembna tako gospodarsko kot varnostno. Evropska unija je sicer potrebna reforme in potreben je premislek, kako naprej, saj je doslej preživela prav zato, ker so države razumele, kako pomemben je konsenz med njimi. Po mnenju predsednice razdeljena Evropa v svetu ne bo pomenila nič. Predsednica je izpostavila, da bo vedno in povsod zagovarjala, da ima jasno in dobro prihodnost integrirana Evropska unija.

Dotaknila se je še nekaterih drugih aktualnih vsebin, od ponovnega vzpostavljanja mejnih kontrol znotraj schengenskega sistema kot posledici migracij, do mednarodnega varstva okolja, podnebne pravičnosti in zavzemanja za enakomerno zastopanost spolov na visokih položajih.

Preizkušenj bo tudi v prihodnjem letu zagotovo veliko. Zato je pozvala k tesnemu sodelovanju v vseh diplomatsko-konzularnih predstavništvih. »V službi, v kateri smo, ne delamo za šefe, ne delamo za kabinete, ampak delamo za državo. Podrejanje države lastnim interesom in kapricam pomeni njeno slabitev in nespoštovanje – tega si pa v teh nemirnih časih resnično ne moremo privoščiti,« je zaključila.