Dezinformacije škodijo javnemu interesu in demokratičnem ustroju držav

Sogovorniki so leto dni po začetku ruskega napada na Ukrajino največ pozornosti namenili pomenu svobodnih medijev za boj proti dezinformacijam. Laži in govorice so stare toliko kot je star človek, so pa dobile nov pospešek v času družbenih omrežij, sploh, ko so se v političnih kampanjah k lažem in manipulacijam zatekali politiki, je uvodoma izpostavila predsednica. Ob tem pa je opozorila tudi na vse pogostejše hibridne načine vojskovanja, ki ga izkoriščajo tretje države proti tistim, s katerimi se ne strinjajo: »Pri boju proti dezinformacijam ne delamo iz muhe slona, gre za velik problem. Dokaz za to pa je nevarna ruska propaganda v Ukrajini, v Moldaviji in nekaterih državah Zahodnega Balkana. Žal v Sloveniji premalo govorimo o tem problemu, zato sem to temo uvrstila visoko na svoj dnevni red.«

Predsednica Pirc Musar in podpredsednica Evropske Komisije Jourova sta se strinjali, da smo se ob robu vojne v Ukrajini znašli tudi v informacijski vojni. Vendar pa je Evropska unija z Aktom o digitalnih storitvah vodilna na svetu na področju digitalne regulacije, ki spoštuje evropske vrednote in postavlja dober okvir za zaščito. »Vesela in zadovoljna sem, da živim v Evropski uniji, ki je vodilna na področju regulacije modernih informacijskih tehnologij in ozaveščanja praktično vsega ostalega planeta,« je poudarila predsednica Republike Slovenije.

Ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Taran je v razpravi opozoril na prisotnost ruske propagande v medijih ter na nujnost njenega beleženja ter predstavljanja nasprotnih dejstev.